-
1 responsible
[-səbl]1) (having a duty to see that something is done etc: We'll make one person responsible for buying the food for the trip.) odgovoren2) ((of a job etc) having many duties eg the making of important decisions: The job of manager is a very responsible post.) odgovoren3) ((with for) being the cause of something: Who is responsible for the stain on the carpet?) odgovoren4) ((of a person) able to be trusted; sensible: We need a responsible person for this job.) zanesljiv5) ((with for) able to control, and fully aware of (one's actions): The lawyer said that at the time of the murder, his client was not responsible for his actions.) prišteven* * *[rispɔnsibl]adverb ( responsibly adverb)odgovoren, poln odgovornosti; zanesljiv, zaupanja vreden; prišteven ( for za); commerce ki more plačati, solventen, solidenresponsible government — vlada, ki se mora zagovarjati (pred parlamentom)to be responsible for — biti odgovoren za, jamčiti, nositi odgovornost za, odgovarjati za -
2 risk
[risk] 1. noun((a person, thing etc which causes or could cause) danger or possible loss or injury: He thinks we shouldn't go ahead with the plan because of the risks involved / because of the risk of failure.) tveganje2. verb1) (to expose to danger; to lay open to the possibility of loss: He would risk his life for his friend; He risked all his money on betting on that horse.) tvegati2) (to take the chance of (something bad happening): He was willing to risk death to save his friend; I'd better leave early as I don't want to risk being late for the play.) tvegati•- risky- at a person's own risk
- at own risk
- at risk
- at the risk of
- run/take the risk of
- run/take the risk
- take risks / take a risk* * *I [risk]nounsmelost, drznost; tveganost, nevarnost; rizikoat all risks — stavljajoč vse na kocko, tvegajoč vse, ne oziraje se na izgube, na slepo srečo, tjavdanat one's own risk — na svojo lastno odgovornost, na lasten rizikoto run risks, to take risks — tvegati, riskirati, izpostaviti se ali biti v nevarnostiII [risk]transitive verbtvegati, riskirati, staviti na kocko (življenje, premoženje), izpostaviti nevarnosti ali nesreči; upati si -
3 assume
[ə'sju:m]1) (to take or accept as true: I assume (that) you'd like time to decide.) domnevati2) (to take upon oneself or accept (authority, responsibility etc): He assumed the rôle of leader in the emergency.) prevzeti3) (to put on (a particular appearance etc): He assumed a look of horror.) nadeti si (videz)•- assumed- assumption* * *[əsjú:m]transitive verbnase vzeti, prevzeti; lastiti si; domnevati; izmisliti, domišljati si; zahtevati; dopustiti, dopuščati; obleči -
4 blame
[bleim] 1. verb1) (to consider someone or something responsible for something bad: I blame the wet road for the accident.) kriviti2) (to find fault with (a person): I don't blame you for wanting to leave.) očitati2. noun(the responsibility (for something bad): He takes the blame for everything that goes wrong.) odgovornost* * *I [bleim]transitive verb( for) grajati, oštevati; za odgovornega smatratiwho is to blame? — čigava krivda je?colloquially they blamed it on us — smatrali so nas za kriveslang blame me if — naj me vrag vzame, čeII [bleim]noungraja, ukor; krivda, odgovornostto lay ( —ali put, throw) the blame on s.o. ( —ali at s.o.'s door) — dolžiti koga, zvračati krivdo na kogato take the blame on o.s. — prevzeti krivdo naseto shift the blame on s.o. — (z)valiti krivdo na koga
См. также в других словарях:
vzéti — vzámem dov., vzêmi vzemíte; vzél; nam. vzét in vzèt (ẹ á) 1. narediti, da pride kaj k osebku zlasti s prijemom z roko: vzel je košaro in odšel po sadje; vzemi (si) žlico in jej; vzeti komu prtljago iz rok; vzela je denar od kupca in ga preštela… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
téža — e ž (ẹ) 1. lastnost česa, ki se kaže s pritiskanjem na podlago, z odporom pri dvigu: snov ima prostornino in težo; teža stvari se z oddaljenostjo od zemlje spreminja; počutila se je kakor brez teže // velikost te lastnosti: določiti, ugotoviti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ráma — e stil. é ž (á) 1. stranski zgornji del trupa nad prsnim košem, kjer se začne roka: rama ga boli; dvigniti, povesiti rame; preložiti tovor z rame na ramo; naslonil je puško k rami in ustrelil; obesiti puško čez ramo, na ramo; bil je ranjen v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jemáti — jêmljem nedov., jemljíte; jemál (á é) 1. delati, da prehaja kaj k osebku zlasti s prijemom z roko: delavci so jemali orodje in odhajali; jemali so ji jabolka iz rok in jedli; pazljivo je jemala denar od kupca; garderoberka je z eno roko jemala… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pléča — pléč tudi plêča plêč s mn. (ẹ ẹ̑; é ȇ) 1. nav. mn. zgornji del človeškega ali živalskega trupa med lopaticama: sneti breme s pleč; zadeti koš na pleča; krava se je znojila po vratu in po plečih / ruta ji je zdrknila s pleč; torbo je obesil čez … Slovar slovenskega knjižnega jezika